na istem mestu sem počakala na zimo.
sama, le kralj je šel tod mimo.
stopinje v snegu niso tuje,
vsaka topla duša se lahko v njih obuje.
/mah/

hotelska sobica je včasih celi svet,
v njej odpiram se ti kot najlepši cvet.
nič hudega, če si potem loviva sanje.
naj se toplota večkrat le ujame vanje.
/mah/

kje se je začela in kje bo tisti konec ?
“začela se je v zemlji in vodi v nebo”
kdaj si odpočije in kdo jo vleče za povodec ?
“počitka ni, koraki sami iščejo slovo”
saj to je huje, kot je tisti “Vrvohodec” !
“ker: izhoda ni, prej ali slej vse bo šlo”
/mah/

ne mraz. ne noč. ne zima.
le toplo srce je moja korenina.
/mah/

vse, kar tukaj je, je tudi tam.
odsev pokaže nam le pot.
ni smrti - je le drug pristan,
valujoča preslikava vseh strahot.
/mah/

le zakaj so ga obdali s to ograjo ?
kaj tudi sonca ni več za navadno rajo ?
so njim zadosti tisti davni ognji,
ki izognili so slepi se povodnji ?
/mah/

Nehal sem vrteti pavčke na trebuščku ,in se pripravil na zahvale za pohvale ,še posebno pozdravljam mahko ,ki me spodbuja in mojo veliko fenico Sedno ,ki me je le pričakala.

Sedna te prav lepo pozdravljam in seveda z velikim veseljem si lahko izmenjava ,kaj že aa seveda fotografije !!

jesenski lonec je zakuhal,
barve iz njega v nebo kipijo.
pogled v slastju je zastokal …
sledi, odtisi v srcu pa žarijo.
/mah/

saj žgolenje se prisluhne kar gredoč,
veter si od daleč v glasu tudi že nabira moč.
in potok se nekje v dolini vije,
ljubezen si pa toplo strast v vzdihe skrije.
/mah/